Komet ISON - C/2012 S1

Konec meseca novembra na našem nebu pričakujemo lep in svetel komet, ki ima, ob najugodnejšem scenariju razvoja, potencial postati eden najsvetlejših kometov v zadnjem času. Njegovo bližnje srečanje s Soncem nam bo, na jutranjem nebu, ponudilo s pogledom na dolg in svetel rep.

Zakaj vse to zanimanje?
Prvi izračuni tirnice potovanja kometa so pokazali, da se bo ta zelo približal Sončevemu površju, kar je eden od predpogojev, da se razvije v zelo svetel objekt na nebu. Temu so kmalu sledile napovedi o prihodu kometa stoletja, ki naj bi bil viden podnevi in bil svetlejši kot Luna, kar je vzpodbudilo zanimanje za komet med širšo množico ljudi in ne samo astronomi.

Kakšna je trenutna napoved?
Dodano 30. Novembra:
Komet ni preživel srečanja s Soncem. Trenutno je še viden kot šibek difuzen objekt na posnetkih sond, ki opazujejo Sonce, vendar povečanja sija ne pričakujemo.

Stanje začetek novembra:
Najnovejša opazovanja kažejo, da je jedro kometa manj aktivno od prvotnih napovedi, vendar je dovolj veliko, da bo preživelo pot do perihelija. Najverjetne se ne bo razvil v tako svetel objekt, kot je bilo sprva pričakovano. Kljub vsem opazovanjem so kometi še vedno zelo nepredviljivi in lahko postane nepričakovano svetel oziroma razpade preden se sploh približa Soncu.


Fotografija kometa z dne 15. 11. 2013. Foto: Damian Peach.

Dodano 16. novembra:
V zadnjih dveh dnevih se je aktivnost jedra kometa močno povečala. Njegova svetlost se je povzpela za skoraj 3 magnitude, kar pomeni, da je trenutno komet več kot 10-krat svetlejši kot pred izbruhom. Opazovalci s temnih območij poročajo, da ga je že možno opaziti s prostimi očmi, kot šibkejšo zvezdo. Kaj tak izbruh pomeni za nadaljnjo usodo je težko napovedati. Nakazuje lahko na več možnosti: popoln razpad jedra, razpad jedra na več manjših delov, od kometa se je odkrušil le manjši delec ali začetek izparevanja snovi iz novega prej še neaktivnega področja jedra. Kateri od teh scenarijev je najverjetnejši bo postalo očitno v naslednjem tednu.

Spoznajmo nebo in zvezde - OŠ Ledina

V sredo 2. oktobra 2013 smo učence Osnovne šole Ledina obiskali v Piranu, kjer smo izvedli vodeno opazovanje Sonca in nočnega neba. Ker je opazovanje Sonca ob nepravilnem ravnanju zelo nevarno početje, smo se ga varno lotili skozi poseben solarni teleskop. V nadaljevanju je sledilo splošno predavanje o vesolju, njegovem nastanku ter razvoju galaksij in zvezd.

Ko se je stemnilo, smo se odpravili na bližnje parkirišče z odprtim pogledom na celotno nebo, kjer smo učencem najprej prikazali ozvezdja, nato pa s teleskopom opazovali objekte temnega neba - kopice, meglice in galaksije.

Foto: Klemen Čotar, Janez Kos





Dobra ura z Boštjanom - snemanje astronomskega prispevka

Za nami je prvo snemanje astronomskih prispevkov v oddajah nove sezone Dobre ure. Tokrat bo četrtkove popoldneve na RTV Slovenija vodil Boštjan. Začenjamo ta četrtek, 3. oktobra 2013, ob 16.45.

Kako pa je izgledalo prvo snemanje?



Najprej garderoba. Smo dovolj fancy in dovolj mladostni? Foto: Matic Smrekar.

Brez ogledala seveda ne gre. Foto: Matic Smrekar.

Da bomo res lepi, make-up. Najprej "airbrush".Foto: Matic Smrekar.

In paleta različnih verzij prahu s paleto različnih čopičev. Foto: Matic Smrekar.

Prve priprave v studiju. Foto: Matic Smrekar.

Svetlikanje neba Roque de los Muchachos - La Palma

Od konca junija leta 2011, ko smo pojav svetlikanja neba iz Slovenije lahko opazovali celo s prostimi očmi, pa do sedaj ga lahko vidimo na nočnih panoramskih fotografijah v množici jasnih noči. Za vizualna opazovanja po drugi strani potrebujemo nekaj sreče, opazovalnih izkušenj in kvalitetno opazovalno lokacijo. Ta mora biti predvsem karseda temna, torej čim manj svetlobno onesnažena. Takšno iskanje je tako v Sloveniji kot v Evropi vsaj za zdaj bolj ali manj Sizifovo delo.


Ena od naših opazovalnih lokacij. Nebo in pokrajina sta na takšni lokaciji privlačna za fotografijo tudi ob oblačnih trenutkih! Zelena svetloba na fotografiji je naravno svetlikanje neba (t. i. airglow). Foto: Matic Smrekar.

Najboljša opazovanja pojava smo v letu 2012 naredili na astronomski odpravi na Kanarske otoke, na La Palmo, septembra 2012. Ni skrivnost, da smo opazovali na višini 2400 metrov poleg največjih observatorijev. Lokacija leži na vrhu vulkanske kaldere z imenom Roque de los Muchachos (RQM). Lokacija je visoko, relativno malo svetlobno onesnažena (ni pa povsem temna!) in ima prosojno ter običajno precej mirno atmosfero. To vse skupaj omogoča kvalitetna astronomska opazovanja.

Schmidt-Cassegrain teleskop pod drobnogledom

Piše: Matic Smrekar

Kazalo:

Verjetno večina občudovalcev neba vsaj vsake toliko stopi v noč in s teleskopom ali daljnogledom v roki obere nekaj sadežev neba, ki so še ostali na vedno bolj umetno presvetljenem nebu. Moje noči so bile do pred kratkim v večji del zaznamovane z enim kosom opreme - Schmidt-Cassegrain teleskopom – SCT, saj so bili ti teleskopi pred poplavo poceni kitajske optike najbolj pogosto uporabljani.

Zgradba teleskopa

Verjamem, da inštrument vsi dobro poznamo, pa vendar. V osnovi optično cev sestavljajo vbočeno sferično primarno zrcalo in sekundarno izbočeno hiperbolično zrcalo, ki je pritrjeno v sredino steklenega Schmidtovega korektorja. Ta je namenjen popravljanju optičnih napak sferičnega zrcala. SCT tako spada v sestavljen (katadioptričen) tip optičnih cevi, kjer imamo kombinacijo refraktorskega in reflektorskega tipa.

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

Slovenska astronomska revija