SMART 2012 - prve informacije

SMART - Mladinski Astronomski Raziskovalni Tabor je največji astronomski tabor v Sloveniji in eden največjih dogodkov svoje vrste v Evropi. Organiziramo in vodimo ga ljubitelji astronomije, raziskovanja in druženja.

SMART je projekt, ki združuje slovenske astronome iz celotne Slovenije in njene okolice obenem pa daje priložnost tistim, ki se z astronomijo še niso srečali, pa bi se radi. Naš najpomembnejši cilj je v počitniško sproščenem, družabnem vzdušju spodbujati mlade h kreativni, ustvarjalni in raziskovalni dejavnosti! Več o SMART-u na splošno si lahko preberete na teh straneh, nekaj vtisov z zadnjega tabora, SMART 2011, pa je na voljo na blogu SMART 2011.

SMART 2012 se bo odvijal v gostoljubnem CŠOD Domu Medeved na Medvedjem Brdu, od petka 10. avgusta do nedelje 19. avgusta 2012.


Strast Mladost Ambicioznost Radost Temperament = SMART!

SMART 2012 je namenjen vsem mladim (osnovnošolci, dijaki, študentje), ki vas zanimajo astronomija, fizika, tehnika, fotografija, okoljevarstvo in sorodne vede. Delo v skupinah in raziskovalni projekti so prilagojeni predznanju udeležencev, zato ste dobrodošli tako popolni začetniki kot izkušeni opazovalci.

Delo bo potekalo v naslednjih delovnih skupinah:

  • Uvod v astronomijo,
  • Astronomska opazovanja,
  • Meteorji,
  • Astrofotografija,
  • Astrofizika in astronomske simulacije;
  • Temno nebo

Tabor za izobraževanje demonstratorjev, Medvedje brdo, 2. - 4. marec 2012

Na Medvedjem brdu (CŠOD Dom Medved) bo od petka, 2. marca, do nedelje, 4. marca 2012, potekal tabor za izobraževanje demonstartorjev v organizaciji Astronomskega društva Labod.


Foto: Matic Smrekar.

K udeležbi ste vabljeni v prvi vrsti vsi, ki vas zanima delovanje v okviru izobraževalnih projektov našega društva (SNZ, AIT, predavanja, delavnice), vabljeni pa ste tudi drugi, ki bi radi pridobili znanje in izkušnje s področja izobraževanja v astronomiji ali pa vas astronomija le zanima in bi radi zvedeli kaj več, opazovali skozi teleskope, se jih naučili uporabljati in bi se radi družili z drugimi astronomi.

Prijave na tabor se zbirajo do 5. februarja preko janez.kos@gmail.com. V mailu navedite ime, priimek, starost/šolo/letnik, telefonsko številko in namen, s katerim se prijavljate na tabor. Za dodatne informacije smo vam dosegljivi na omenjenem naslovu ali na 041 848 329 (Janez Kos).

Članek: Meteorite-dropping bolide over north Croatia on 4th February, 2011

Član AD Labod Jure Atanackov je skupaj s člani MBK Team (Javor Kac, Gregor Kladnik) in hrvaškimi kolegi v reviji Mednarodne meteorske organizacije WGN objavil članek o preliminarni analizi padca meteorita pri Križevcih na Hrvaškem 4. februarja 2011. Originalni naslov in povzetek:


Meteorite-dropping bolide over north Croatia on 4th February, 2011

D. Segon, K. Korlevic, Z. Andreic, J. Kac, J. Atanackov, G. Kladnik

Abstract On the night of 2011 February 4, a very bright bolide was observed over Slovenia and Croatia. The bolide was recorded by four cameras of the Croatian Meteor Network (CMN), by four cameras of the Slovenian meteor network (SMN) and by one European Network camera. Based on the preliminary reduction of CMN and SMN data, the meteoroid's orbit was determined, and a ground search was initiated. So far a single 292-gram meteorite fragment has been recovered.

Naravno svetlikanje neba ("airglow") - galerija 2011

22. 11. 2011 - Krim

V dneh okoli 22. novembra 2011 smo opazovalci lovili visoke lokacije, saj je bila celotna Slovenija in širša okolica pod meglenim pokrovom. S Krima žal svetlikanja vizualno nismo opazili, saj se je blizu obzorja podilo nekaj meglic in oblakov, ki so v sodelovanju s svetlobnim onesnaženjem preprečevali vidno zaznavo. Kljub temu pa smo tik nad Ljubljano lovili v objektive objekte značilne za temno nebo.



Ob 0:19 UT je na Krimu nastala ta fotografija Oriona, ki skupaj z Velikim psom straži zelenkasto svetlikanje pod nogami in šibko zimsko Rimsko cesto na svoji desni. Oprema: Nikon D5000, 18 mm f/3.5, ISO1600, 147 s. Foto: Jure Atanackov.

Svetlikanje neba je bilo ob začetku opazovanja vidno na celotnem južnem nebu. Fotografija je nastala ob 23:59h. Oprema: Nikon D40, Sigma 10 mm f/2.8, ISO1600, 167 s. Foto: Matic Smrekar.



26. 9. 2011 - Krim

Svetlikanje neba je bilo precej inenzivno, prevladovalo je na južnem predelu neba. Severni in predvsem severo vzhodni del krimskega neba sicer tipično prekriva ljubljansko svetlobno onesnaženje. Tako je bilo tudi tokrat.

Kvadrantidi 2012

V noči iz 3. na 4. januar 2012 okoli 7:20 UT pričakujemo maksimum meteorskega roja Kvadrantidov. Napovedana aktivnost ZHR (predvideno število meteorjev v eni uri) je 120, najbolje pa bodo vidni proti jutru. Pogoji za opazovanje bojo odlični, saj bo Luna zašla že ob 3. uri po lokalnem času.

Radiant Kvadrantidov se nahaja v ozvezdju Volarja, ime pa so dobili po danes neobstoječem ozvezdju Quadrans Muralis. Kvadrantidi sicer ne veljajo za zelo svetle meteorje. Veljajo za srednje hitre utrinke, njihova hitrost je nekje 40 km/s. Roj je aktiven od 28. decembra do 12. januarja.

Hiša eksperimentov s ČMC Ljubljana

Skupaj z otroki in mladostniki iz vseh štirih Četrtnih mladinskih centrov v Ljubljani smo v okviru Astronomske delavnice obiskali Hišo eksperimentov. Tam smo se skupaj preizkusili v takšnih in drugačnih tehničnih izzivih. V HE so nam pripravili posebno predavanje in demonstracijo - dogodek - z naslovomo spominologija. Predstavili so nam, kako deluje spomin v računalniku, kako deluje spomin v kovini in plastiki itd.

Obisk je bil nadvse zanimiv! Pred praznovanjem novega leta smo se tako zabavali mlajši in starejši mladostniki. Spodaj je nekaj vtisov.

Foto: Matic Smrekar




   




Galerija bolidov

Bolid je izjemno svetel meteor. Običajno ga štejemo med bolide, če je svetlejši od -4. magnitude. To v praksi pomeni, da je svetlejši od vseh zvezd in planetov. Vsak bolid je lahko potencialni kandidat za padec meteoritov, zato je njihovo opazovanje in fotografiranje zelo pomembno!


GALERIJA 2011
GALERIJA 2010
   
GALERIJA 2009
GALERIJA < 2009

Delni Lunin mrk, 10. 12. 2011

10. decembra se je zgodil še drugi popolni Lunin mrke letos. Popolna faza je bila vidna z zahodnega dela severne Amerike, Pacifika in Azije. Pri nas je Luna vzšla okoli 16:25, ko je bila vidna le še delna faza. Kljub temu je bila Luna še globoko v Zemljini senci, ko je vzšla pri nas.

Zaradi slabega vremena nad skoraj celotno Slovenijo, se je bilo treba za tokratni mrk kar potruditi. Napoved je kazala, da bo zvečer nekaj jasnine, ki bo segala od tromeje proti avstrijski Koroški. Napoved je držala in Luno sem uzrl kakšno minuto po vzidu nad matematični horizont. Kljub jasnini so bili pogoji slabi, s slabo transparenco, nekaj oblaki in močnim vetrom. Opazoval sem s tromeje, točneje s Sovške planine na avstrijski strani meje.

Mrk je bil temen, primerljiv s tistim 15. junija letos. Ker pri nas nismo videli popolne faze je primerjava težka. Opazovalci na strani www.spaceweather.com poročajo o magnitudi med popolno fazo -2 do -2.5, kar je konkretno svetleje kot 15. junija 2011, ko smo ocenili magnitudo Lune na +1.8.


Lunin mrk ob 16:26 LT. Foto: Janez Kos

Predavanje - Visokoresolucijska planetarna astrofotografija - vtisi

Na vabilo Kiberpipe je Matic Smrekar v torek 5. decembra 2011 v njenih prostorih pripravil predavanje o visokoresolucijski planetarni astrofotografiji. Govorili smo o tehnikah snemanja planetov, obdelavi fotografij, vremenskih pogojih, primernih lokacijah za opazovanja, izbiri primerne opreme in nenazadnje o smislu snemanja planetov nasploh. Spodaj je nekaj fotografij z dogodka.

Foto: Nina Smrekar in Jure Atanackov.




   





   

Jupiter 16. 11. 2011

Pogoji za snemanje so bili na Grmadi nad Velikimi Laščami (Dolenjska) daleč od idealnih. Po pobočju navzdol je ves čas pihal rahel veter. Na začetku noči so bili opazovalni pogoji še relativno sprejemljivi, proti jutru pa se je seeing zelo poslabšal. Transparentnost ozračja je bila dobra.

K nam je bila obrnjena stran z BA ovalom. Vidimo, da ima oval lepo spiralno strukturo. Po sredini južnega ekvatorialnega pasu (SEB) vidimo turbolenten ozek pas, ki prihaja z naslova Velike rdeče pege. Severni del SEB je precej bolj miren kot južni, obenem pa vidimo, da se razlikujeta v barvi, torej sestavi oblakov. Severni ekvatorialni pas je zelo ozek in relativno miren. Trije beli ovali mirno plavajo v severnem delu zmerne južne cone.

BA je zelo svetel v CH4 (metan) filtru, v UV svetlobi pa je praktično neviden. V obeh filtrih izstopajo tudi beli ovali. Obenem vidimo, da je severni del ekvatorialne cone (EZ) svetlejši kot južni med njima pa leži pas temnejših oblakov. Prav tako nam temen pas v sredini EZ.


RGB - 23:07 UT
RGB - 22:06 UT



IR fotografije

Spoznajmo nebo in zvezde

Astronomski izobraževalni tabor

SMART 2012 - prve informacije

Slovenska astronomska revija